bog piše blog™

Posts Tagged ‘trpljenje’

Marx, Nietzsche In Jezus O Veliki Noči

Posted by bog pise blog™ na april 2, 2010

Marx, Nietzsche In Jezus O Veliki Noči ali Kako Rešiti Problem Modernega Sužnje-lastništva?

Vsem skupaj želim lep podaljšan vikend in blagoslovljene velikonočne praznike. Za tiste, ki želite globlje prodreti v smisel le teh pa bom podelil nekoliko stavkov iz Janezovega evangelija 13. poglavja.

Sam bom ta vikend nekaj časa posvetil ravno temu odlomku. Ki je še samo ena od mnogih slik oz. opisov Jezusovega križanja. Oz. opis pomena križa, ki ga bo Jezus moral kmalu nositi. Odlomek iz Jan.13 prikazuje sceno v kateri Jezus umiva noge svojim učencem. In kot smo dejali je scena v senci prihajajočega križa, ki je metaforično imenovan “čas, da se preide s tega sveta k Očetu“.

Učenci se še ne zavedajo kaj se bo zgodilo, Judež pa je že pripravljen, da izda Jezusa. Med to “zmešnjavo” se je Jezus odločil, da bo opral prašne noge svojim učencem. V tistem času so to počenjali samo služabniki, sužnji. Za učenca je bilo sramotno učitelju oprati prašne noge. In sedaj Jezus začne opravljati to delo. Peter zaradi tega sramu, ki so ga sedaj doživljali učenci, ker jim Učitelj umiva noge ni mogel ostati tiho in se je Jezusovemu početju uprl.

Pa vendar je važnejša tista slika, ki jo Jezus pušča na koncu ko pravi:”Vi me imenujete Učitelj in Gospod in to sem, če sem jaz Učitelj in Gospod to storil vam, ste tudi vi dolžni drug drugemu umivati noge.”

Jezus je s tem dejanjem pokazal ponižnost, ki jo bo rabil na križu. Vendar Jezus tukaj o sebi govori kot o Gospodarju in Učitelju. Gospodar, ki služi in kaže svojo “nadmoč” tako, da prostovoljno pomaga/služi manjšemu od sebe.

Tukaj se bomo sedaj samo obrobno dotaknili filozofije in problema odnosa gospodar – suženj, služabnik (delavec npr.) v želji, da ostanemo razumljivi vsakemu bralcu. Ta problem odnosa gospodar – suženj je že tema skozi vso zgodovino civilizacij, ki je bila zelo pogosto razpravljanja v zadnjih dveh tisočletjih. Do sedaj obstaja nekako dva glavna odgovora na vprašanje rešitve odnosa med gospodarjem in sužnjem.

Zgodovinsko je “prvi” nekako  šele Marxov predlog (“naslonjen” na Hegla). Marx ponuja rešitev v “napetosti” med gospodarjem in sužnjem  tako, da suženj (proleter) zruši gospodarja (kapitalista) in z “diktaturo proletariata” ukine vsako suženjstvo (probleme te rešitve poznamo).

Drugi odgovor je ponudil Friedrich Nietzsche, ki se ni strinjal z Marxovo dialektiko (kako se nekaj giblje, razvija, spreminja enostavno) temveč je njegova “rešitev” pravzaprav v opazovanju, da svet vzpodbuja “želja oz. volja po moči“. V skladu s tem je Nietzsche zaključil:”Kjer koli sem našel nekaj kar živi, sem našel voljo za močjo; in v volji služabnikov sem našel voljo da postane gospodar“. (Govoril je tudi, da slabšega priganja, da služi močnejšemu njegova volja, da bi bil gospodar še slabšemu od sebe ali nekoč na mestu močnejšega. Človek po njegovem ne more obstati brez tega “užitka”, gospodarjenja). Po njegovo je konflikt med gospodarjem in služabnikom nerešljiv, vedno bodo ljudje težili k gospodarjenju, (pravilno) zaskrbljeno zaključuje Nietzsche.

Odgovor, ki ga daje Jezus, čeprav je dan pred 2000 leti, je neverjetno aktualen še danes. Edino možno pot rešitve odnosa gospodarja in sužnja je videl v tem, da gospodar prostovoljno postane sluga in s tem ukine vsako gospodarjenje. Rešitev meji na socialen-utopizem, ki verjame, da se bo položaj proletariata spremenil, ko se bodo kapitalisti začeli do delavcev obnašati humano in človeško. Ampak saj takšna rešitev je na tem svetu neuresničljiva.

Uničiti gospodarjenje ne more bilo kakšen gospodar ampak samo ta, ki je Gospodar celega sveta. Zato je Bog moral postati človek in se ponižati do smrti na križu (Fil.2:6-8). Jezus je na križu ukinil vse oblasti in vladarstva (Kol.2:15). In pustil Cerkvi lep primer (“da tudi vi tako počnete, kot in kar sem jaz Jan.13:15) – primer kako služiti čeprav si gospodar. Ta nova nova struktura realnosti odnosov bi se morala biti vidna ravno v Cerkvi (ne mislim na določeno cerkev), na katerem vrhu (gospodarjenja) se nahaja Gospodar – Sluga – Jezus. Ta struktura mora postati vidna svetu, tukaj sedaj. Jezus na svetu zmaguje nad nasilnimi strukturami tega sveta in s tem ustvarja novega. Novega, ki bi moral  biti viden že sedaj med ljudmi “v Kristusu” (Cerkvi). Tako, da “kralj” ne pričakuje, da mu bodo nosili žito temveč skrbi, da bodo vsi imeli dovolj žita. Temu lahko rečemo nebeško kraljestvo, ki ga bo ustvaril Gospod, ko pride,  zaradi zmage, ki jo je dosegel na križu.

To je en od Jezusovih odgovorov “velike noči” na politično bedo in realnost izkoriščanja ljudi v današnjem času. Torej vsak, ki je izven Kristusa – že sedaj zgublja veliko prednosti. Koliko te prednosti bodo ljudje izgubili šele takrat, ko bo ustanovil svoje nebeško kraljestvo si ne moremo niti zamisliti.

Advertisements

Posted in 010 Krščanski Prazniki, Velika noč | Tagged: , , , , , , , , , , | Leave a Comment »

 
%d bloggers like this: